Slovar

Absorpcija (lat. adsorbere, adsorptio: vsrkanje) pomeni prehajanje tekočin ali plinov v trdne snovi. V gradbeni fiziki je najpogostejši pojav vpijanje vode v zgornjih 2–3 mm površine.

Dihanje označuje prehajanje zraka in pare skozi gradbeni element. Elementi, ki dihajo, na splošno zagotavljajo izravnavanje vlažnosti med notranjim in zunanjim prostorom ter skrbijo za prijetno klimo v prostoru. Lastnost difuzijsko odprtih ali dihajočih elementov je, da sprejmejo vase vlago in jo pozneje spet oddajo.

Ravnovesna vlažnost, pogosto imenovana kar vsebnost vlage ali bilančna vlažnost, označuje vsebnost vlage določenega elementa, ki jo ima  pri danih klimatskih pogojih oz. v danem okolju. Ravnotežna vlažnost je navedena v odstotkih ali v odvisnosti od mase ali volumna.

Kapaciteta izsuševanja opisuje sposobnost gradbenega elementa, da ta v času izsuševanja postopoma oddaja vlago.

Toplotna prevodnost Za določanje toplotno-izolacijskih lastnosti so v preteklosti (v skladu z določili o toplotnih izolacijah) uporabljali t. i. računske vrednosti, npr. za toplotno prevodnost izolacijskih materialov ali koeficient prehajanja toplote pri oknih. Te računske vrednosti so bile povzete po ustreznih tehničnih pravilih. V okviru evropskih standardov ta merska vrednost ustreza tudi vrednosti pri izdelavi. Dosedanje računske vrednosti so s prihodom novega standarda prešle v projektne vrednosti. Ta projektna vrednost naj bi opisovala tipično obnašanje produkta po vgradnji, torej upošteva staranje kot tudi klimatsko pogojeno vlažnost.

Blower Door S testom Blower Door se v postopku merjenja diferenčnega tlaka določi zrakotesnost konstrukcije (test zrakotesnosti). S tem postopkom lahko odkrijemo netesna mesta in določimo prehodnost zraka.

Difuzija vodne pare V gradbeni fiziki difuzija vodne pare opisuje prenos vlage prek molekul, ki ga povzroči razlika parnega pritiska v zračnih slojih, ki obdajajo gradbeni element. Izmenjava torej ne poteka tako kot pri konvekciji prek fug, temveč prek prehajanja vlažnosti skozi monolitski zrakotesni sloj.

Vnos vlažnosti v konstrukcijo je odvisen od difuzijske odpornosti (vrednost µ) materiala.

Parno-difuzijska odpornost Vsak gradbeni material ima specifično difuzijsko odpornost.

Ta je izražena z vrednostjo parno-difuzijske odpornosti µ. Vrednost µ je brez dimenzije in pove, za koliko je večja difuzijska odpornost sloja v primerjavi z enako debelo plastjo zraka pod enakimi pogoji. Manjša vrednost µ pomeni manjšo odpornost, večja vrednost µ pa pomeni večjo odpornost. Če pomnožimo vrednost µ z debelino materiala v metrih, dobimo vrednost Sd. Porozni materiali imajo praviloma majhne vrednosti µ. Kot prikazuje spodnja tabela, lahko vrednost µ pri določenem materialu močno variira in je navedena z zgodnjo in spodnjo vrednostjo. Pri računanju rosišča po Glaserjevemu standardu DIN 4108-3, je treba izhajati iz vrednosti, ki je za konstrukcijo manj ugodna.

Parne ovire se uporabljajo kot sloji za oviranje vdora difuzijske vlage in omejujejo te vrednosti na takšni ravni, da niso škodljive za konstrukcijo. Praviloma so nameščene na toplejši strani konstrukcijskega ovoja.

Parne zapore v nasprotju s parnimi ovirami preprečujejo (skoraj) vsakršno prehajanje vlage.

Desorpcija (lat. de-sorbere: oddajati) označuje proces, pri katerem npr. vodna para zapusti površino nekega materiala. Desorpcija je torej obraten proces absorpcije.

Difuzija Pri difuziji prodrejo plini skozi druge pline ali trde elemente zaradi razlik v koncentraciji. Difuzija je izravnava različnih koncentracij plinov, ne da bi na to vplivali zunanji dejavniki.

Pri konstrukcijah, ki spadajo v konstrukcijski razred 2 ali višje, je treba opozoriti na zahtevane požarne lastnosti po ÖNORM B 3806 [6].

Spremenljivost vlažnosti Vlažnostno spremenljive parne ovire (tudi: vlažnostno adativne, inteligentne parne ovire) spreminjajo, v nasprotju z običajnimi parnimi ovirami, svojo difuzijsko odpornost v odvisnosti od zračne vlažnosti. Pozimi, pri nizki relativni vlažnosti, zelo omejujejo difuzijsko prehajanje (Sd-vrednost tudi prek 10 m), poleti, pri visoki relativni zračni vlažnosti, so izjemno difuzijsko prepustne (Sd-vrednost do 0,25 m). Slednje omogoča hitro vzvratno sušenje. Vlažnostno spremenljive difuzijske ovire v nasprotju s parnimi zaporami omogočajo torej visoko stopnjo difuzijske odpornosti v vsakem letnem času in s tem znižujejo možnost poškodb na konstrukciji.

Difuzija stranice Pojem razlaga prehod vlage prek stranskega dela kljub zrakotesnemu stranskemu delu. Stranski del nam predstavlja npr. opečnati dimnik ali kolenčni zid, izolacijsko ravnino pa predstavlja npr. izolirano ostrešje s spodnjo zrakotesno ravnino. Vlaga lahko prehaja prek sosednjega gradbenega elementa, npr. opeke,  v izolacijski sloj.

Glaserjev postopek (poimenovan po izumitelju Helmutu Glaserju) je razširjen stacionarni postopek računanja s področja gradbene fizike, s katerim določajo vlažnostne zaščite oz. količine rose v notranjosti gradbenih elementov. To se določi ob upoštevanju difuzijskega odvajanja. V primeru stacionarnih razmer pod pavšalnimi pogoji ponudi tabelarične in grafične končne rezultate.

Konvekcija označuje prenos vlage s pomočjo zračnih tokov, ki so posledica netesnosti konstrukcije. Prenos vlage spodbuja razlika zračnega pritiska zaradi vpliva vetra ali toplotnega razlikovanja. Da bi preprečili nastanek konvekcije, poskrbimo za zrakotesnost konstrukcije. Konvekcija s seboj prinese bistveno več vlage kot difuzija.

Vlaga, ki je vstopila s konvekcijo, lahko brez težav predstavlja 1000-krat večjo količino vlage kot pri difuziji. Za konstrukcije z zunanjimi difuzijsko zaprtimi sloji lahko pojav konvekcije hitro pomeni škodo na konstrukciji. Konvektivne količine vlage lahko zaradi svoje velike vlažnostne teže predstavljajo nevarnost tudi za difuzijsko odprte elemente na zunanji strani, še posebej v kombinaciji s pojavom rose.

Prezračevanje gradbenih elementov (zunanje stene in strehe) je namenjeno odvajanju vlage navzven. Z gradbeno-konstrukcijskega vidika je pri tem predviden prezračevalni kanal med zunanjim slojem, ki ščiti pred vremenskimi vplivi (viseče fasade ali kritina), in nosilno konstrukcijo. Zunanji zrak, ki potuje tam skozi, pomaga odvajati vlago.

Za učinkovitost prezračevanja je treba zagotoviti trajno delujoče in zadostne prezračevalne kanale ter nemoten dotok/odtok zraka.

Lambda Toplotna prevodnost je materialna konstanta toplotnega toka. Toplotna prevodnost je primarno odvisna od poroznosti, vsebnosti vode in debeline. Torej: bolj kot je neka snov lahka, zračna in izsušena, manj toplote prevaja.

Izrazimo jo s faktorjem toplotne prevodnosti λ (izgovori se lambda, tudi vrednost λ) [W/(mK)]. Ta vrednost nam pove, koliko toplote (vatov) preteče v eni uri skozi 1 m2 snovi, debeline 1 m, pri temperaturni razliki 1 K (1 K ~ 1 °C).

Dobre izolacije se lahko (poleg drugih lastnosti) pohvalijo tudi z nizkimi λ-vrednostmi. Faktor toplotne prevodnosti (λ-vrednost) je podlaga za izračun U-vrednosti gradbenih elementov.

SEDEŽ PODJETJA

Proform d.o.o.

Zapuže 16a
4275 Begunje na Gorenjskem

POSLOVNA ENOTA

PE Zapuže: Proform d.o.o.

Zapuže 16a
4275 Begunje na Gorenjskem

KONTAKTIRAJTE NAS

m: +386 (0)40 366 125
t: +386 (0)4 533 39 40
f: +386 4 533 40 15

e: info@proform.si

PRIJAVA NA NOVICE

Avtorske pravice © 2011 Proform d.o.o. Vse pravice pridržane.

Popup Module

This is the Popup Module feature. Assign any module to the popup module position, and ensure that the Popup Feature is enabled in the Gantry Administrator.

You can configure its height and width from the Gantry Administrator.

More Information